»Če je glasba eno redkih preostalih zavetij prastare 'magije', ki ne polaga računov zgolj razumljenemu, potem Abraxas ni hipna 'abrakadabra', ki prelisiči čute le za nekaj sladkih zvočnih trenutkov, ampak se skozi umetniško širino ustvarjalca, bobnarja, čelista, instrumentalista in skladatelja udejanja kot spontano-premišljena alkimija dveh svetov, ki preko prostranih, a jasno definiranih zvočnih pokrajin dveh inštrumentov zapeljuje z zlatim rezom uravnoteženosti in kaosa, temperamenta in umerjenosti, eksplozivnosti in miline, svetlobe in teme.«
»Zastavljena je bila kot zvočni element, ki ni čisto realen.«
»Puntar v zvočni igri na svojevrsten zabavni način raziskuje razmerje med dvema vrstama radijskoigrskih strukturnih elementov: razmerje med besedo, ki ima pomenljivost in omogoča potek zgodbe, in melodijo, ki ne vsebuje besedno-pomenskega sporočila, pa vendar zmore predstaviti zvočni lik, ki je prav tako (ali še bolj) plastičen kot drugi liki v radijski igri.«
»Naslov je zvočna dekompozicija besede 'voda' in se nanaša na igro klepetanja in zlaganja, ki spremlja prvo fazo vokalnih raziskovanj. Zvočno tkivo predstave je večglasna pesem, ki uporablja ritem klepetanja, zlaganja in ponavljanja.«
»V središču je torej vizualna izkušnja, ki jo v predstavljeni seriji raziskuje predvsem prek dveh vstopnih točk: zrcal, ki jih je vstavil med okvirje fotografij krajin, s katerimi nastajajo ob premikanju gledalca novi odsevi podobe, ki tako nikoli ni ista in statična, ampak ponuja mnoštvo pogledov; obenem pa z zvočnimi posnetki s terena, aranžiranimi v nove kompozicije, ki videno podobo krajine širijo v zvočno.«
»Skladatelj je ustvaril številna dela elektroakustične glasbe, predvsem za soliste in elektroakustični posnetek ter za instrumentalne skupine in elektroakustični posnetek ter radiofonska elektroakustična dela, ki presegajo ustaljene meje zvočne umetnosti, odkrivajo pretanjena zvočna razmerja med instrumenti ali glasovi in elektroakustičnim posnetkom, ustvarjajo inovativne povezave med radiofonskimi in naravnimi zvočnimi ambienti ter poslušalcem odpirajo nove zvočne svetove.«
»Najstarejši zvočni identifikator Radia Slovenija je kukavica.«
»zvočno potovanje, na katerem bosta ustvarjalca iskala obliko svobodnega izražanja, ki ga bo navdihnilo občinstvo«
»Človeška tehno-ekologija, ki je prežeta z zvočnimi motnjami, je izgubila stik z ritmom zemlje, medtem ko so starodavni jezikovni in zvočni vzorci, ki so bili nekoč dojeti kot transformacijska sredstva, postali manjkajoča povezava med človekom in naravo.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju